KUGA
Kot je znano iz zapisa v cerkvi sv. Roka, je v 1. pol. 17. stol. v Šmarju morila kuga, ki sta jo dva domačina prinesla s Ptuja. V zelo kratkem času je vzela več kot 200 življenj in da bi ljubi Bog to nadlogo pregnal, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere Božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter kugo mahoma pognal iz dežele. Zapis v prezbiteriju še piše, da so nato z darovi vernikov zgradili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo.
CERKEV
Ker je bila cerkev sv. Roka zgrajena v zahvalo, je od vsega začetka privabljala številne romarje. Še več pa jih je začelo prihajati po barokizaciji njene notranjščine (l. 1738).
Cerkev sv. Roka je značilna podeželska arhitektura z visokimi, ozkimi, po gotsko zašiljenimi okni. Glede na obdobje gradnje cerkve (l. 1646), ne bi bilo nič nenavadnega, če bi bila tudi notranjost preprosta. Toda razlika med zunanjščino in notranjščino nikjer ne preseneti tako kot prav pri cerkvi sv. Roka. Glavna vhodna vrata pripeljejo pod pevski kor, od koder se pogled razširi po vsej cerkvi, bogato okrašeni s školjkastimi in mrežastimi oblikami, z angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami.
Odločilno likovno razpoloženje v prostor vnašajo slikarija in štukature. Freske v prezbiteriju so povezane s prizori iz legende o življenju cerkvenega zavetnika sv. Roka, freske v ladji pa so v celoti posvečene Mariji in takratnim svetnikom, ki so jih množično častili. Na kornih freskah najdemo štirinajst priprošnjikov v sili, sv. Antona Padovanskega in graditelja kalvarije dr. Mateja Vrečerja.
Pozornost vzbuja tudi bogato okrašena prižnica, saj njen balkon počiva na stebriču in še najbolj spominja na vitko čašo ali kelih. K obilju baročnega okrasja pa prispevajo tudi trije še ohranjeni in restavrirani angelski lestenci, ki dajejo občutek, da lebdijo.
Avtorjev, ki so opremljali cerkev, je bilo več, a stroka o nobenem imenu ne govori s 100-odstotno zanesljivostjo.
KALVARIJA
Pot trpljenja, ki je speljana k romarski cerkvi sv. Roka, velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji in bolj kot kateri koli se približuje ljudskemu čustvovanju. Graditelja kapelic, župnika dr. Mateja Vrečerja, naj bi h gradnji kapel navdihnila kalvarija v Gradcu.
Kalvarija je bila zgrajena in opremljena med letoma 1743 in 1753. Do leta 1745 je bilo zgrajenih šest velikih kapel, ki se navezujejo na žalostno Mater Božjo in pet prizorov rožnega venca – postaj Jezusovega trpljenja. Kapelice zunaj tega koncepta pot dopolnjujejo, predvsem pa poživljajo in ustvarjajo pripovedno celoto.
14 kapel, opremljenih z bogatim baročnim dekorjem, je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Romarja, popotnika ali turista pot med kapelicami vodi tako, da vedno vidi le svoj naslednji cilj, druga ureditev pa je razporejena zato, da oblikuje le nekakšno kuliso, prav podobno gledališču.
Šmarska kalvarija tako še danes velja za najučinkovitejšo baročno scensko postavitev Jezusovega trpljenja na Štajerskem in širše.